Jurklošter: ime kraja je sestavljenka imena prvega posestnika Jurija, ki mu je krška škofija tu dodelila zemljo in besede klošter-samostan.
Kartuzija Jurklošter je bila v dolini reke Gračnice ustanovljena okoli leta 1170, tako je zaradi kartuzijanov bil Jurklošter znan po vsej Evropi. Od nekdaj mogočne samostanske stavbe in kasnejše graščine se je do danes ohranil del obzidja s poznoromansko cerkvijo sv. Mavricija in obrambnim stolpom.
Cerkev sv. Mavricija, ki je bila prvotno samostanska cerkev iz tega obdobja izvira posebna zanimivost cerkve kamnit gotski strešni stolpič iz 14. stol., na Slovenskem sicer nekaj posebnega. Cerkev je primer poznoromanske sakralne arhitekture in je od leta 1856 župnijska cerkev. Oblika cerkve je ozka in dolga, tipično samostanka, njena posebnost je rebrast križni obok – arhitekturna posebnost, imenovana »laška skupina«, ki se je nato pojavila še pri nekaterih drugih cerkvah v laškem okolišu. Zanimiva je tudi zunanjost cerkve, v nišah neoromanske fasade so upodobljene tri osebe, ki so povezane s preteklostjo samostana in cerkve – kip krškega škofa Henrika I. in kip sv. Janeza Krstnika, kip v osrednji niši pa naj bi upodabljal Leopolda VI. Babenberškega ali sv. Mavricija.
Cerkev sv. Trojica, ki stoji na istoimenskem 851 m visokem hribu je podružnična cerkev župnije Jurklošter.
Cerkev sv. Jošta pod Lisco leži ob planinski poti na Lisco, ki je s 948 m najvišji vrh v KS. Je podružnična cerkev Župnije Razbor. Kdaj natančno je zgrajena ni znano, ima pa poligonalno zaključen obokan kor. Ladja, ki so jo 1746 obokali ima dva stranska oltarja iz leta 1844 in na mestu predprostora zidan stolp, v katerem sta bila nekdaj dva zvonova, sedaj je ostal samo še mali zvon iz leta 1672.
Cerkev sv. Kancijana na Kremenu je sicer podružnična cerkev Župnije Razbor, ki obsega tudi naselja v KS Jurklošter in sicer: Polje, Polana, Henina in Kremen. Cerkev je v virih prvič omenjena 1545, gre za poznogotsko stavbo, kar je razvidno iz obstoječe ladje cerkve. Prvotno je bila to majhna cerkvica zgrajena iz gline in peska, kasneje so dograjevali nove prostore iz kamenja. Tako je prezbiterij iz leta 1737, zvonik iz 1824 in zakristija iz leta 1830. Tudi oltarji imajo različne letnice izdelave, zadnji Kancijanov iz leta 1682.
Dolina reke Gračnice je vključena v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000.
Tematska turistična pot na Sv. Trojico je pot na Hrib Sveta Trojica (851 m) nad Jurkloštrom, ki je priljubljena izletniška točka za pohodnike in ljubitelje neokrnjene narave, je pa tudi odlična razgledna točka - povezava.
Orionova pot, ki je zgodovinsko-naravoslovna tematska pohodna pot speljana po sledeh starodavnih kultur, ki je v letu 2015 prejela priznanje za 1. mesto na regijskem tekmovanju za »Naj pot«, ki ga podeljuje TZS v sodelovanju z Zavodom za gozdove in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje. Pot z izhodiščem v Jurkloštru pri obrambnem stolpu poteka čez Mrzlo Polje, Pojerje, Blatni Vrh, Puršnico, Marof, Mrzlo Polje in se konča v Jurkloštru.
Rimljani v Jurkloštru: skozi Jurklošter je vodila rimska cesta iz Celeie v Neviodunum (današnje Drnovo pri Krškem) v Posavju.
Steklarna je v Jurkloštru obratovala od leta 1802 do 1860, ob njej je nastalo naselje Jurklošter. V Jurklošter se je steklarna preselila iz severnega pobočja Lisce - Polane in se kasneje zaradi iztrošenih gozdov preselila v Hrastnik. Do selitve v Hrastnik je govora o glažuti saj so surovino za pepeliko in drva za taljenje dobivali v okoliških gozdovih. S selitvijo v Hrastnik so pričeli uporabljati premog. Glažuta v Jurkloštru je bila edina na Kozjanskem, ki je dobivala les po vodni drči. Iz težko dostopnih gozdov so les spuščali po vodni riži.V steklarni so najprej izdelovali, kozarce, vaze, posodo. Kasneje so asortiman razširili in izdelovali tudi izdelke iz finega brušenega stekla in okenske šipe za kar so uporabljali steklovino slabše kakovosti. Steklarno je v Jurkloštru nasledila papirnica, ki je obratovala do 1. svet. vojne.
NOB: Jurklošter je imel med NOB pomembno vlogo, na Voluš in v Lahovem Grabnu, sta bili partizanski bolnišnici, ki nista bili nikoli izdani. Izdana pa je bila postojanka na Njivcah, kot tudi tiskarna v Tajni. Skozi Jurklošter in po dolini Gračnice se je 12. in 13. februarja 1944 po globokem snegu prebijal del XIV. divizije na svojem zgodovinskem pohodu na Štajersko. Na Polani, se nahaja tudi stavba bivše Osnovne šole, ki je bila leta 1944 prva osvobojena osnovna šola na osvobojenem Štajerskem.
